Čeprav je doma v Argentini oziroma v Braziliji, sem jo prvič fotografiral na Novi Zelandiji. Že takrat mi je obsedela v spominu, čeprav nisem niti vedel, kako se imenuje botanično. Na srečo me je vrsta že prehitela s svojo naselitvijo v Sloveniji, kjer sem jo prvič opazil predlansko leto na vrhu Marna, kjer lepo uspeva na gredici v lasti vrtnarstva Napret. Ker beseda ni konj, sem v lanskem letu v jeseni nabral semena, katera sem nato ob koncu pomladi posejal na gredico v parku Dr. Janeza Drnovška.
Verbena bonariensis je tako v nekaj dneh vzkalila in se prvič pokazala na ogled radovednim obiskovalcem mestnega parka. Rastline so hitro priraščale in zapolnile površino. Zaradi hude suše je bilo potrebno rastline dodatno zalivati, kar ponavadi povzroči neenakomerno rast. Ampak verbena je preživela in nas že kmalu razsveselila s prvimi cvetovi.
Verbena velja v botaničnem svetu za trajnico, pri nas pa slabo prenaša zime in jo je potrebno zaščititi. Zato raje predlagam, da jo držite kot enoletnico, ki se vseje sama. Na to računamo tudi v parku. V času ko bo odcvetela, bo hkrati odvrgla tudi semena, ki bodo zunaj preživela zimo in ob pravi temperaturi ob koncu pomladi tudi vzkalila. V tem vmesnem času lahko gredo zapolnite z raznimi čebulnicami ali dvoletnicami.
Verbeno lahko uporabljate pri vseh mogočih zasaditvah. Pazite le, da bo na soncu ali polsenci. Cvetove ima zelo podobne metuljniku (Buddleia davidii), le da je socvetje pri verbeni precej manjše. Metuljnik in verbena sta rastlini, kateri bosta v vaš vrt privabile množico različnih metuljev, ki bodo tedne in tedne obletavali njihove cvetove. Torej če imate v vrtu vsaj malo prostora, ju le posadite, ne bo vam žal.