Samica krastače in samček
Pred dobrim tednom dni, sem končno stopil v svoj plastenjak in na svoje začudenje našel stanovalko, ki je verjetno preživela zimo v njem. Bila je krastača. Lepo, sem pomislil. Letos mi ne bo potrebno paziti na polže. Verjetno mnogi ne veste, da je krastača ena redkih žab, ki večino leta preživi v naših vrtovih , poljih in gozdovih, ter nam pomaga pri uravnavanju škodljivcev. Med vrtnarji slovi predvsem po svoji koristnosti, saj pleni žuželke, njihove ličinke in gole polže. Torej tiste gole polže, za katere zmečete lep kupček evrov, ko kupujete razne kemikalije za njihovo uničevanje. Ironično je, da jih ponekod celo gojijo in uporabljajo za biološki boj proti škodljivcem, medtem ko se pri nas na vse pretege trudimo, da bi jim uničili še zadnje oaze, kjer se lahko razmnožujejo. Na srečo imam v svojem vrtu majhen ribnik ,v katerega se spomladi nagnete tudi do 40 žab, tako da sem primoran nekaj žabic preseliti v večje ribnike.
Pri prenašanju si pomagamo z vedri
V Zagorju imamo tri ribnike, zato to ni nikakršen problem. Poudaril pa bi rad, da žab, katere pobirate iz svojih ribnikov nikar ne odlagajte v potoke. To ni primeren kraj za njih. Krastače potrebujejo za razmnoževanje mirno vodo. Mirno vodo potrebujejo le kratek čas. Samičke v vodo odložijo nitaste mreste, samčki pa nemudoma oplodijo jajčeca. Zanimivo je, da jih samec oplodi zunaj samičinega telesa. Že v nekaj tednih se iz njih razvijejo paglavci, ki se pozneje razvijejo v majhne žabe. Ampak to je tema za osnovno šolo.
Trupla na cesti
Bolj pomembno je to, da se le redko kateri prebivalci zavedajo, da imamo v Zagorju velik problem, katerega smo ustvarili sami. Žabe, ki se spomladi selijo proti ribnikom v Evroparku, so izpostavljene smrtni nevarnosti. Cesta, ki preseka njihovo pot, je bila za mnoge žabe zadnja postojanka. Tako je bilo prejšnja leta v dneh, ko so se selile žabe proti svojim mrestiščem, na cesti pravo masovno ubijanje bitji, ki so po Slovenski zakonodaji zaščitene! A tudi pri nas se stvari spreminjajo. In tudi pri nas so se našli posamezniki, ki jim ni vseeno za bitja, katerim smo dolžni veliko več, kot jim trenutno dajemo.
Mladi prostovoljci
Gimnazija Trbovlje v akciji
Letošnje leto je za Zagorske žabe veselo leto. Čeprav smo jih reševali že lansko leto, smo letos dokazali, da je potrebno le malo volje in časa in v teh dneh rešili že preko 800 žabic. Reševanje poteka ob večernih urah in v dobrih dveh urah, kolikor traja akcija, poberemo preko 200 žabic. Pričeli smo v soboto prejšnji teden in končali bomo to nedeljo. Zanimivo je bilo, da so žabe prejšnjo nedeljo bojkotirale selitev, a že naslednji dan so se zopet množično pojavile.
Ozaveščeni srednješolci
Vesel sem, da lahko v svojem blogu pišem o lepih stvareh, ki se dogajajo v našem kraju na področju ekologije. Čeprav bi rad videl, da bi bilo več ljudi, ki bi pristopili k takšnim akcijam in mogoče bomo v naslednjih letih dosegli, da bo občina poskrbela, da bomo dobili tudi zaščitno ograjo, ki bo preprečila sleherni žabi samostojni prehod preko ceste. Žal ne moremo vztrajati celo noč in zjutraj nas mnogokrat pričakajo povožena trupla. Čestital bi rad še prostovoljcem, ki ob večerih prihajajo na pomoč. Veliko pripravljenost je pokazala tudi občina Zagorje z opozorilno tablo, obveščanjem preko radia in z donacijo odsevnih jopičev. Vključila se je tudi gimnazija Trbovlje. Predvsem pa sem vesel družin, ki s seboj pripeljejo otroke in jim na pravi način pokažejo, kaj pomeni skrb za naravo.
Krastača s samčkom
Krastača
V naslednjih letih sanjam o prehodu za žabe, ki bi ga naredili pod cesto. Investicija bi bila izredno majhna v primerjavi z darilom, ki nam ga dajejo te živali. V zameno ne želijo nič drugega, le varen prehod do ribnikov.
