Srečen konec vrb v parku Dr. Janeza Drnovška

16. november, 2013 | Kategorije: Vrtovi | Komentiraj
Salix sp. - vrba 01

Vrba leta 2002

Vrbe so bila tista drevesa v parku, zaradi katerih je park izžareval pravo mogočnost zelenja v samem centru mesta Zagorje. S svojo idilično podobo starih povešavih vrb, so neegoistično ponujale senco marsikateremu obiskovalcu parka. Spomladi so se prve prebudile in s tisočerimi mačicami rumene barve, dobesedno prižgale pomlad, ki je že trkala na vrata.

Letošnja pomlad se je pričela pozno, kot da ni hotelo biti konec zime. A pomlad je vendarle prišla in vrbi, ki pazita na park vsaka na svojem koncu, sta jo z veseljem spustili, da je prebudila zelenje parka. Vse je bilo idilično, vse tri vrbe so ozelenele in kot mnoga leta poprej pazile in opazovale obiskovalce, ki so uživali v hladovini dreves.

A prišlo je poletje in z njim vreme,  ki se ga bomo spominjali še mnoga leta. Veter, ki se je z vso silo zagnal po parku je prvi vrbi odlomil ogromno vejo in jo odnesel nekaj metrov daleč. Skoraj jo je preklal na pol. Druga ni imela te sreče. Veter se je z vso silo zagnal v njo in jo popolnoma prelomil. Vrba je obležala v vsej svoji čudovitosti. Tretja vrba je prav tako klonila in veter jo je odlomil na polovico. Žalostna je bila podoba padlih dreves, a vendar smo uspeli najti kanček veselja ob misli, da v nesreči ni bil nihče poškodovan. Prepričan sem, da v prvih dneh po nesreči ni bilo Zagorjana, ki ne bi za trenutek obstal ob padlih orjakih.

Tiste dni smo pošteno zagrabili za delo in poskusili park vrniti v stanje pred nesrečo. Čeprav vrzeli, ki je nastala zaradi vrb ni bilo mogoče prikriti.

Minilo je poletje in v park je prišla jesen, tiho in počasi, kot da bi iskala vrbe, da jim prvim obarva listje v barvo jeseni. Mogočnih vrb sicer ni bilo, a skoraj čez noč sta na istih mestih stali dve mladi vrbi. Preteči bo moralo še veliko let, da bomo ponovno uživali v senci teh simpatičnih dreves. In ko bom v pokoju užival v njihovih sencah in sedel na klopci ter hranil golobe, se bom z veseljem spomnil misli, ki se mi je utrnila, ko smo jih posadili. Da konca ni, je vedno le nov začetek.

CIMG9360

Vrbo smo morali pripeljati z večjim tovornjakom

CIMG9364

Teža vrbe je bila slabih 300 kg

CIMG9370 CIMG9382 CIMG9385CIMG9409 CIMG9400CIMG9408

Povezane vsebine

  • Ni povezanih vsebin.

Komentiraj

*

*



Sašo Taškar

O avtorju - Sašo Taškar

Navdušenje nad naravo me spremlja že od otroštva; le to z leti ne pojenja. Delitev bogatih izkušenj se mi zdi korak v pravo smer. Ustvarjalnost je gonilo, ki usmerja k boljšemu, obuja stara spoznanja, ponuja več. Navsezadnje je pomembno to, da delamo tisto, v čemer uživamo. Ostalo pride samo od sebe ...

Potrebujete pomoč?

Urejanje in vzdrževanje vrtov, parkov in zelenih športnih površin.

TEL: 041 832 853