Prepričan sem, da ni potrebna razlaga, kje v Zagorju lahko vidimo ta čudovita spomladi cvetoča drevesa. V mesecu aprilu nas vsako leto očarajo s svojim cvetenjem, kar mi osebno že pošteno meji na kič, ampak če je lepo kičasto je lahko tudi lepo. Japonska češnja, oziroma Prunus serrulata ‘Kanzan je le ena predstavnica izmed cele čete različnih kultivarjev, ki so jih uspeli razviti na Japonskem. Vendar ostaja sorta Kanzan, katero imamo čast imeti v Zagorju najlepša med vsemi. Sorte japonskih češenj pa se ne razlikujejo le po barvi cvetov, temveč tudi po različnih oblikah ali habitusu. Tokrat bi vam rad predstavil le dve sorti, katere imamo na javnih površinah. Torej japonsko češnjo v roza barvi in japonsko češnjo v beli barvi. Slednja je nova pridobitev v parku Dr. Janeza Drnovška in jo imate na sliki. Drevo je sicer še precej majhno, vendar je rast češenj precej hitra, saj imajo kratko življensko dobo, glede na ocene do 30 let. V parku je bela češnja posajena poleg mandžurskega javorja, ki pa ga bomo morali zaradi propadanja odstraniti. Osebno mi je prav ta sorta najlepša, poleg tega pa je v Sloveniji zelo redka. Botanično naj bi se imenovala Prunus serrulata ‘Simitsu Sakura’, vendar to je nepreverjeno. V kolikor bi si želeli pogledati belo češnjo, kot odraslo drevo, jo lahko najdete na Izlakah. Pri Ajdi je potrebno zaviti proti Čemšeniku in čez dobra dva km opazujte levo stran. Mislim, da jo je nemogoče zgrešiti. Pa ne trgajte cvetov prosim, ker jo je potrebno za razmnoževanje precepiti! Podlago ponavadi uporabijo našo domačo češnjo, ki jo lahko najdete v gozdu, če bi se komu zahotelo cepljenja.
Japonske češnje so že dolga leta izredno priljubljene, pri vrtnem oblikovanju. Okrasne niso le v cvetju, temveč so zanimive tudi preko celega leta. Zanimivo imajo lubje, katero je prekrito z lenticelami. Te podobe na lubju opazite kot prečne črte in jih drevo uporablja pri izmenjavi plinov med tkivi, ki ležijo pod pluto. Pozornost pa pritegne tudi listje, ki je spomladi in jeseni zanimivih barv.
V svoji domovini je češnja neuradni simbol, saj imajo japonci celo praznik na temo češenj, kajti prvi zapisi o priljubljenosti češenj segajo v 9. stoletje torej imajo že bogato tradicijo. Podatka, kdaj smo pri nas zasledili prvo češnjo ni, kajti priljubljenost v letih ni upadla in v marsikaterem vrtu lahko opazimo nova in stara drevesa. Pri belih sortah pa bi se morali že pošteno potruditi, zato upam, da vam bo v parku nova češnja zanimiva.
Komentar na “Prunus serrulata – japonska češnja”
Spoštovani, pravi užitek je slediti spremljajočim komentarjem, nobenega dvoma ni, da zadevo obvladate do potankosti in da imate tudi nadvse radi svoje delo in ga zares opravljate s srcem.