Da ne bomo vedno poudarjali le cvetlične vrtove, sem se danes odločila, da namenim nekaj pozornosti tudi zelenjavnemu vrtu, ki je v naših življenjih še kako pomemben in prisoten na vsakem koraku.
Tudi delo na zelenjavnem vrtu je opravilo vsakega vrtnarja, ki ima veliko srečo, da zanj obstaja košček zemlje, ki ga marljivo obdeluje in na njem vzgaja rastline, katerih družbe si želi in se z njimi samooskrbuje.
Zelenjavni vrt nas je vse leto lepo oskrboval z različnimi vrtninami in tudi sedaj niso gredice še v celoti prazne. Zimska solata, por, radič in druga zelenjava še kar kljubujejo vse manj prijaznemu vremenu, druge bolj občutljive vrtnine pa so verjetno že pospravljene (paradižnik, bazilika,…).
V času pred zimo se bomo največ ukvarjali s pridobivanjem dobrega komposta, morda pa se nam je čez leto porodila kakšna nova zamisel glede nove ureditve vrta. Tudi zelenjavni vrt je lahko estetski in čudovitega izgleda.
Za to poskrbimo s skrbno oblikovanimi potkami in z obrobo gredic. Vse več je interesa glede samih dvignjenih gred, postavljanju lesenih ograj, kot so bile v množični rabi včasih.
Čez zimo se lahko marsikaj pozabi, zato je dobro, da si stvari beležimo. Vse pojave, ki smo jih opazili na vrtu v tem letu si zapisujemo v vrtnarski dnevnik, saj nam bo naslednje leto olajšal delo pri pravilni postavitvi vrtnin na gredice. Zapisujemo si na primer kje je bil že dodan kompost ali hlevski gnoj, kateri škodljivci so se pojavljali na specifični gredici, itd. Tako bomo lahko spomladi pravočasno reagirali na morebitne težave, če se bodo pojavile, ker bomo točno vedeli kje tiči vzrok teh vrtnarskih problemov.
Grede je potrebno pravilno obdelati pred gospo Zimo. Kjer so grede izpraznjene, jih lahko plitko obdelamo. Ob tem odstranimo plevelne rastline in pognojimo.
Najbolj enostavno je, da vso površino “prelopatamo” in v tla zadelamo hlevski gnoj. Vendar je takšen način potraten in ni nikakršno zagotovilo, da bodo vrtnine zaradi tega dobro uspevale. Pogosto je prav nepravilno gnojenje krivec za pojavljanje raznih bolezni in škodljivcev. Praviloma pognojimo s hlevskim gnojem samo tiste grede, kjer nameravamo imeti okopavine in plodovke. Najboljše in najcenejše vrtno gnojilo pa je definitivno kompost. Zato je zdaj, če ga še nimamo, pravi čas, da si omislimo kompostnik. Zanj izberemo prostor, kjer bo zaščiten pred neposredno sončno svetlobo, vetrom in dežjem.
Za boljše prezimovanje in oskrbo s svežo zelenjavo pozimi, si lahko omislimo postavljanje tunelov ali celo rastlinjaka. V zavarovanem prostoru so temperature višje, obenem pa so vrtnine na varnem tudi pred drugimi vremenskimi pojavi (sunki vetra, toča, močni nalivi, itd.).
Po spravilu pridelkov je na gredah ostalo nekaj rastlinskih ostankov. To ni nič narobe, čeprav se bo zdelo marsikomu takšno ravnanje nemarno in napačno. Zdrava organska masa lahko ostane na gredi. Tudi odpadlo listje z drevja lahko uporabimo kot zastirko, ki bo varovala prst pred dežjem, soncem in drugimi zunanjimi vplivi, spomladi pa ga prenesemo na kompost. Manj primerni za to pa so listi javorja, ker prispevajo k zakisanju zemlje.
Po končani vrtnarski sezoni je čas za počitek in analiziranje minulega dogajanja na vrtu. Če smo bili uspešni in so naše shrambe polne pridelka, toliko bolje. Bistveno pa je, da smo pri delu na vrtu uživali. Počitka pa je poleg nas samih, potreben tudi naš vrt. Življenje na površini in pod njo je zamrlo in šele toplo spomladansko sonce bo sprožilo ponovno aktivno dogajanje.
Kljub temu, da je pred nami še dolga hladna zima, smo z jesenskimi opravili na zelenjavnem vrtu odprli novo stran v vrtnarskem dnevniku, ki je še prazna in nepopisana. Zato je jesenski čas zaključek in začetek obenem, analiza preteklega in načrtovanje prihodnjega dogajanja na našem vrtu.
Tina Juršič
