Pomlad se prebuja, z njo pa tudi prvi znanilci pomladi.
V mesecu marcu zacvetijo na travnikih in v gozdovih prve zgodnje spomladanske cvetlice. Med nje sodijo trobentice, zvončki, telohi in žafrani.
Pomladanske žafrane (Crocus vernus) bomo našli na travnikih in v gozdovih od meseca marca pa do meseca maja. Razveseljujejo nas z njihovo živahno vijolično barvo in s pojavljanjem v naravi kot skupina, ki spominja na cvetlično preprogo.
V Sloveniji rasteta dve podvrsti pomladanskega žafrana. Poznamo žafran v vijoličnih kontrastnih barvah in beli žafran.
Spadajo med čebulnice, katere sadimo v jesenskem času, da nas lahko zgodaj spomladi razveselijo s svojim prikupnim videzom.
Okrasne čebulnice zahtevajo odcedno prst z veliko humusa, ki zagotavlja zračnost. Pred sajenjem tla obogatimo s kompostom, medtem ko gnojenja s hlevskim gnojem ne marajo. Žafrane sadimo od šest do osem centimetrov v globino, odvisno od sorte in velikosti čebulic.
V sadilni jamici se mora dno čebulice dotikati zemlje, sicer se lahko v vrzeli nabere voda in povzroči gnitje. Za sajenje uporabimo sadilni klin ali sadilno lopatko in pazimo, da čebulic ne ranimo.
Veliko večino spomladanskih čebulnic sadimo za več let na isto mesto. Manjše, kot so zvončki, trobentice, žafrani, so zelo primerne za sončna do polsenčna mesta ob vznožju grmovnic ali na trati, kjer se dobro počutijo tudi narcise.
Z nepravilnimi skupinami lahko ustvarimo zelo lepe zasaditve, podobne naravnim. Priporočljivo je, da čebulnice enkrat na leto pognojimo, da bodo bogato cvetele.
Tina Juršič
