Park Dr. Janeza Drnovška – žvepleni lepoluknjičar

6. maja, 2013 | Kategorije: Vrtovi | Komentiraj

Šestanjstega aprila se je zopet prikazal na deblu vrbe, ki stoji v neposredni bližini semaforja v centru Zagorja. Sprva kot majhna bula na lubju, a že po nekaj dnevih je oblikoval prelepe preproge trosnjakov, ki se bodo razvijali še nekaj dni, nato pa bo raztrosil svoje trose po okolici in končal razmnoževanje za to leto. Kakor hitro je prišel, tako hitro bo tudi odšel, do naslednjega leta. A v deblu vrbe  se bo razvijal s svojimi hifami ves čas, dokler mu ne bo zmanjkalo hrane, oziroma dokler vrba ne bo dokončno propadla.

MIH_3139

Žvepleni lepoluknjičar – Laetiporus sulphureus

MIH_3135

Žvepleni lepoluknjičar – Laetiporus sulphureus

Žvepleni lepoluknjičar (Laetiporus sulphureus) se pojavlja predvsem na sadnem drevju, lahko pa ga najdemo tudi na drugih listavcih, redko na iglavcih. V maju ali juniju oblikuje do 40 cm velike žvepleno rumene konzolaste trosnjake, ki se pojavljajo na deblu v različnih višinah.

_MG_8436

Žvepleni lepoluknjičar – Laetiporus sulphureus

Okužbe nastajajo skozi rane in odrezane ali kako drugače poškodovane dele. Okuženi les je sprva rdečkaste ali rumene barve, pozneje postane temnordečerjav, ki naposled razpade v prah. Gliva je pogosto povezana z močnim razkrojem debla in vej pri mestnem drevju. Glivna okužba je za drevo usodna, čeprav lahko traja propad drevesa tudi do 20 let. Dejstvo pa je, da se bomo morali počasi posloviti od prelepe vrbe in jo zamenjati z novo sadiko. Kajti vsako leto se na deblu pojavi več trosnjakov, kar pomeni, da se okužba hitro širi.

_MG_8432

Žvepleni lepoluknjičar – Laetiporus sulphureus

Vrbe ni mogoče rešiti, kajti okužba deluje na podoben način, kot rak pri človeku. Svoje hife razrašča po notranjem delu debla in črpa snovi, ki jih potrebuje za rast, dokler notranjosti drevesa ne spremeni v prah.

MIH_3279

Žvepleni lepoluknjičar – Laetiporus sulphureus

MIH_3278

Žvepleni lepoluknjičar – Laetiporus sulphureus

Kot zanimivost lahko povem, da je goba pogojno užitna. O njej lahko preberete, da jo imenujejo tudi piščančje meso. Nekaj receptov sem sicer našel na spletu, vendar jih še nisem preizkusil. Tale je še posebno zanimiv (http://www.gobenabovskem.si/recepti.php?recept=25&slika=slika1&pozicija=25#25). Gobo boste našli v naravi preko celega leta. Surove ne uživajte, saj povzroča psihoaktivne zastrupitve!

Povezane vsebine

Komentiraj

*

*



Sašo Taškar

O avtorju - Sašo Taškar

Navdušenje nad naravo me spremlja že od otroštva; le to z leti ne pojenja. Delitev bogatih izkušenj se mi zdi korak v pravo smer. Ustvarjalnost je gonilo, ki usmerja k boljšemu, obuja stara spoznanja, ponuja več. Navsezadnje je pomembno to, da delamo tisto, v čemer uživamo. Ostalo pride samo od sebe ...

Potrebujete pomoč?

Urejanje in vzdrževanje vrtov, parkov in zelenih športnih površin.

TEL: 041 832 853