Osnovno rastišče v naravi
Prav je, da se pričnemo zgodbo o bršljanu v gozdu, kjer je njegovo osnovno domovanje. Lastniki gozdov ga sicer napačno imenujejo gozdni plevel, saj imajo z njim predvsem težave, ko se iz majhne rastline,ki je komaj opazna na deblu stare mogočne bukve tekom let razvije obsežna gmota zimzelenih listov opaznih predvsem v zimskem času. A če se nekoliko bolj posvetimo vprašanju, zakaj je bršljan pomemben v gozdu, bomo morda našli veliko bolj primerne besede za tega zimzelenega bojevnika.
S pogledom v gozd, se lahko hitro prepričamo, da je bršljana, ki se vzpenja po drevesih, povsod zelo veliko, še posebej ob obronkih gozdov, ki mejijo na kakšen potok ali močvirno področje. Iz gozdov se je razširil na travniške sadovnjake, iz sadovnjakov v urbana naselja, kjer hitro preraste kakšno zapuščeno stavbo.
Bršljan obožuje vse, česar se lahko oprime s svojimi prisesalnimi koreninami. Je takorekoč popolna rastlina, ki se uspešno prilagaja vsem rastiščem, če mu je na razpolago vsaj malo zemlje in nekaj vode. Vendar pozor, govorimo o bršljanu, ki prične svojo pot s pomočjo ptic, ki raznašajo njegova semena. Bistvo njegovega obstoja je sožitje z živalmi. Čeprav velja za strupeno rastlino, je za gozdne živali nepogrešiljiv. Zato se ob branju naslednjih besed nikoli več ne vprašajte, zakaj je bršljan nujen v gozdu. Kajti v zimskem času je v pomoč marsikateri rastlinojedi živali, ki objeda njegovo listje in uživa njegove plodove. Zato se ne sprašujte zakaj v gozdu leži celo drevo obraslo z bršljanom, ki se je podrlo zaradi teže snega in ga lastnik gozda ne pospravi. V gozdu ne obstaja red, ki si ga želite na svojem vrtu, dvorišču, domu. Logika preživetja v gozdu, je odvisnost živih bitij v medsebojnih odnosih. Zato bršljan že ves čas kroji tudi naš vsakdanjik in ko smo ga iz gozda prenesli v naše vrtove smo s tem naredili uslugo ne le sebi, temveč mnogim živalim.
