Danes bo tekla beseda o prav posebnem drevesu, ki ga označujemo kot simbol dolgoživosti in trpežnosti, na Kitajskem ga častijo kot drevo spoznanja. Drevo ginka je edini še živeči predstavnik rodu ginkovcev, ki je doživel svoj ključni razvoj še iz časa dinozavrov. Zato ga imenujemo tudi „živi fosil“. Za fosile listov ginka, ki so jih odkrili na nahajališčih fosilov po svetu, so določili, da so stari 270 milijonov let, kar je fascinantno.
Na območju današnje Evrope je izumrl med ledeno dobo, preživel pa je na območju današnje Japonske, od koder so ga kot okrasno drevo v Evropo prinesli v 18. stoletju. Do leta 1800 se je iz Nizozemske razširil praktično po vsej Evropi.
Ginko v parku Zagorje je še posebej čudovit zaradi svoje kompaktne rasti in močno razširjenih vej. Pri zasaditvi ginka je potrebno paziti, da je drevo dovolj odmaknjeno od cestišča, ker lahko s svojimi odpadlimi listi v jesenskem času naredi cesto spolzko in mastno.
Ginkovec lahko zraste med 30 in 40 metrov visoko. Listi so oblike dvodelne pahljače, so intenzivno zeleni in se jeseni obarvajo v zlato rumeno, kar je poglavitni čar tega drevesa. Ginkovci dosežejo visoko starost – tudi do tisoč let in razvijejo košato drevesno krošnjo. Čeprav je po botanični klasifikaciji ginko blizu našim iglavcem, vsako jesen odvrže liste.
Je izredno odporno drevo, bolezni in škodljivi vplivi iz okolja ga zelo redko prizadenejo. Suša, mraz in onesnažen zrak mu ne pridejo do živega. Pri nas raste ginko v parkih in drevoredih, lahko pa ga posadimo tudi doma. Priporočljivo je, da ga v svoj domači vrt posadimo v jesenskem času.
Ginko ima sposobnost velikih zdravilnih učinkov na človeške tegobe in bolezni. Z izvlečkom iz ginkovih listov največkrat uporabljamo za preprečevanje in zdravljenje kognitivnih motenj, motenj pomnjenja (demence) in koncentracije. V Sloveniji je na voljo registrirano zdravilo Bilobil, ki vsebuje izvleček iz ginkovih listov.
Če povzamem vse kar je napisano v zgornjih vrsticah, je ginko prav gotovo čarobno drevo z vidika njegove zdravilne narave. Poleg tega pa je nezahtevno “živo bitje”, ki nam lepša vrtove, parke in javne površine. Njegovi listi so atraktivnega videza in še posebej lepi v jeseni, ko se obarvajo v zlato.
Tina Juršič
