V Zagorju so v letu 2012 intenzivno sanirali večji del degradiranih zelenih površin ob mestni vpadnici. V ta namen so postavili precej velik oporen zid, katerega je nemogoče zgrešiti, ko se peljem mimo. Zato sem bil toliko bolj vesel, da je bilo predvideno v zasaditvenem načrtu ozelenitev te nove betonske pridobitve. Konec koncev, je ta sivi zid kar sam klical, da ga je potrebno ozeleniti. Zato je bila v ta namen zasajena divja trta ali vinika.
Barva listov spomladi.
Po zasaditvi si nisem niti predstavljal, da bo trta tako močno reagirala že v prvem letu in pokazala zanimiv napredek. Potrebno pa je pri tem poudariti, da so bile te sadike prava paša za sprehajalce, ki so se sprva spraševali, čemu jih je potrebno saditi v poševnem položaju pod kotom 45 stopinj, proč od zidu. Pravila pri zasaditvi vzpenjavk so nekoliko drugačna, zato jih je potrebno pri zasaditvah upoštevati. Nato pa se je marsikdo čudil plastični zaščiti, ki je molela ob rastlini. Takšna plastična zaščita je primerna tam, kjer poteka košnja. Kajti mnogokrat se zgodi, da rastline poškodujejo s kosilnico in pri tem naredijo nepopravljivo škodo. S tem načinom to preprečimo na enostaven način.
Divja trta ali botanično Parthenocissus tricuspidata ‘Veitchii’ je vzpenjavka, ki izvira iz Azije in nima nikakršnih problemov z vremenom pri nas. Uporabna je predvsem za ozelenitev betonskih površin in marsikje v Sloveniji in Zasavju lahko opazite, kako lahko pokrije celo večjo stavbo. Poleti prelepe zelene barve, katera s prvimi slanami preide v pravo paleto jesenskih kontrastov. Modri plodovi se pojavijo v jesenskem času,ki še dodatno popestrijo videz, ko se po izgubi listov prikažejo prepletene veje, katere je poleti skoraj nemogoče opaziti. Plodove uživajo predvsem ptice. Verjetno bi bilo preveč pričakovati, da bi nas poleti razveselila še s cvetjem, zato ostanimo skromni, kot so skromni beli cvetovi, ki pa so v času razcveta polni čebel.
Zasajene rastline bodo že v prihodnjem letu dodobra prekrile dano površino, pri tem pa si pomagajo z lepljivimi diski iz katerih izločajo kalcijev karbonat, ki služi kot lepilo. Zato se lahko oprimejo površine brez kakršnekoli dodatne opore.
Lepljivi diski, ki pripomorejo pri oprijemu.
Toplo sonce, ki ga že vsi pričakujemo, bo zelo hitro aktiviral rastline, kajti ob zidu zaradi dodatne absorbcije toplote rastline hitreje odženejo. Zato bodite samo pozorni na rahlo rdeče poganjke, ki bodo ponoreli iz spečih rastlin. Divja trta lahko zraste do 15 m v višino in glede na slike, katere sem naredil ob podobnem zidu je sedaj le vprašanje časa, ko bomo betonski zid popolnoma obarvali z množico listov.
Plodovi divje trte
2 komentarja na “Divja trta – Parthenocissus”
Vedno, ko sem se peljal mimo sem se spraševal ravno to. Hvala za pojasnilo:)
Super. Pa spet nekaj več o ”rožicah” vem:)