Če so za nekoga zvončki in trobentice znanilci pomladi, so zame pravi znanilci ljubitelji regratovih solat. Evo, spet so tukaj, vsako leto pomislim, ko opazim na travnikih več ljudi kot krav. Pomlad prihaja. Upam, da so turisti seznanjeni z našo zanimivo tradicijo. Kar predstavljajte si, kaj bi se vi spraševali, če bi kaj takšnega zagledali drugje: standardnega nabiralca z nožem v eni roki in belo vrečko v drugi. Hm.
Regrata ne maram. Ne da ga ne jem, enostavno je cela vrsta pomladnih solat, ki jih lahko naberemo v naravi in so mnogo boljše kot od regrata. Ampak vsi nabirajo regrat. Zakaj?
Pravijo, da je dober. Ampak tukaj me vedno zanima, kako lahko nekdo reče, da je regrat dober, če pa notri plava cela vrsta raznih sestavin. Kis, olje, ocvirki, jajca, krompir, slanina…je le nekaj cvetk, ki jih dodajajo v solato. In če mi pri vseh teh sestavinah kdo pove, kakšnega okusa je regrat, mu pošteno čestitam. In kakšnega je okusa? Jasno, grenak je. Zato pa mu dodajo celo vrsto različnih sestavin, da prekinejo to monotonost. Da izboljšajo okus nečesa, čemur potem rečejo, da je zdravo. Splošno prepričanje? Zaradi regrata črevesje bolje teče, v regratu je polno železa, regrat čisti kri in vse je res. Ampak tu se zgodba šele prične. Ne bom nakladal, kaj pomeni zdrava regratova solata, da so ocvirki v regratu in podobna nesnaga le stvar zmotnega prepričanja, ampak tega se zaveda že veliko ljudi.
Večji problem, ki me vsako leto nasmeji do ušes, so travniki, kjer ljudje nabirajo regrat. Dragi nabiralci, dajte vsaj malo pomisliti , predno stopite na travnik in pričnete s pašo. Prosim, upoštevajte nekaj osnovnih nasvetov.
Prvo pravilo: regrata ne nabirajte ob cestah. Pomaknite se vsaj 20 m stran od ceste. Drugo pravilo: ne nabirajte regrata, kjer se pasejo živali. Urin in blato vsebujejo snovi, ki jih rastline absorbirajo. Dež tukaj ne pomaga. Živino polnijo z antibiotiki!!! Tretje pravilo: travniki, ki so polni regrata, so bili nedolgo nazaj politi z greznico, kajti regrat obožuje zemljo, ki je prepojena z močnimi dušičnimi gnojili. Po domače, več dreka pripeljejo na travnik, več je regrata. In tukaj je dobesedno tudi drek raznih hiš in vikendic, ko jim kmetje prijazno spraznijo greznico. Četrto pravilo: zelene površine v mestih niso primerne za pašnjo. Ja, tudi to sem že videl. Sredi Zagorja je en pacient nabiral regrat. In doma nima zajcaJ. Peto pravilo: tudi na travniku, za katerega veste, da ni bil polit z gnojnico, so lahko uporabili mineralna gnojila ali celo herbicide, s katerimi zatirajo razne strupene plevele, ki kvarijo mleko. Te snovi v zemlji in rastlinah ostanejo dolga leta. In šesto pravilo: vzemite v roke literaturo in poiščite ostale divje solate. Regrat pa nabirajte le v svojem vrtu, saj ste lahko le tako prepričani, da jeste zdravega.
Torej, regrata ne maram, med drugim tudi zaradi tega ne, da se mi pri žvečenju ni potrebno o ničemer spraševati. Takšen pač sem. Ampak ko nabiram regratove cvetove, si izberem travnike, kjer je polno ostalega divjega cvetja. Na takšnih travnikih boste opazili pisano množico cvetlic in žuželk. Regratovi cvetovi ne bodo v večini. Na takšnih travnikih ne bo prevladovala rumena barva. Rumena barva v naravi opozarja in ne privablja. Ampak to verjetno že vsi vedo.
Komentar na “Čas, ko se ljudje pasejo po travnikih”
Sedaj mi je jasno zakaj rahel posmeh in omenjena alternativa “motovilec”na mojo izjavo o številu pašenj v letošnjem letu . 3/4 zgoraj opisanega je že od nekdaj upoštevano , malo tradicije nas včasih spomni kako so mame poudarjale zdravilnost regrada , po preživetem velikonočju pa tudi črevesje vzame regrad kot dobrodošlico, če seveda premalo poznamo in uporabljamo ostala zelišča . Pogovor o njih sigurno sledi .
lp
Gustl