Hoste uvrščamo med priljubljene listnate trajnice, ki jih največkrat uporabimo in posadimo na senčna mesta v vrtu. Poznamo več različnih vrst in sort, ki so nam dostopne v mnogih barvah, velikostih in oblikah listov. Njihova zanimiva plat so prav barve listov, ki so vse od zelene do sivo modre ter pisane. Listi so lahko v velikosti le nekaj centimetrov ali pa zrastejo tudi do enega metra v višino. Priljubljene niso samo zaradi okrasnih listov, temveč tudi zaradi cvetov, kateri so pri nekaterih celo dišeči. Cvetovi so največkrat bele ali vijolične barve.
Zasaditev s hostami pri zdravstvenem domu v Zagorju.
Hosta tokudama ‘Blue Mouse Ears’ – ljubka in najmanjša med hostami. Poznamo jo tudi pod imenom “mišje uho”.
Hostam najbolj ustrezajo hranilna in vlažna tla. V peščenih in težkih tleh ne bodo uspevale ravno najbolje. Za svojo normalno rast potrebujejo dosti vlage. Če se zgodi, da so brez vlažnih pogojev daljše obdobje, bodo pričele veneti, listi rumeneti in propadati. Takrat jih je potrebno dobro zaliti.
Najlepše so na senčnih predelih v vrtu, saj niso ljubiteljice sonca. V lahki senci se bodo najbolje počutile hoste z zelenimi listi. Pisano – listne hoste sonca ne prenašajo, saj se lahko zgodi, da jim največkrat ožge svetle predele listov. Prav tako ne bodo zadovoljne z globoko senco, saj jim bodo svetli predeli listov začeli zeleneti.
Uporabne so tudi za kombinacije z drugimi rastlinami, ki uspevajo v senci. Odlično se obnesejo v družbi praproti, ker imajo podobne rasne pogoje in lepo sodelujejo skupaj. Primerne so tudi pri zasaditvah v loncih. Pri tem moramo poskrbeti za redno zalivanje in vzdrževanje vlage. Čez čas, ko hoste lonce prerastejo, jih lahko brez slabe vesti presadimo v večje ali pa jih razdelimo na manjše dele in jih ponovno posadimo v enako velike lonce.
Njihova priljubljenost narašča, ker so nezahtevne in ne potrebujejo posebne nege in naše pozornosti. Ko odcvetijo, jim porežemo cvetove oziroma socvetja. Tako tudi preprečimo tvorbo semena. Odmrlo listje v jeseni lahko pustimo kot hranilne snovi za samo rastlino, lahko pa jih odstranimo, če se nam zdijo preveč moteči.
Največjo težavo hostam predstavljajo polži, ki jih lahko objedajo že preden dobro odženejo svoje liste in zasijejo v vsej svoji lepoti. Znebimo se jih tako, da jih pobiramo ročno ali pa jim nastavimo pasti, s katerimi preprečimo lačnim polžem dostop do host. V tem primeru jih bodo bolje odnesle hoste posajene v loncih.
Problemi lahko nastanejo tudi pri sami gnilobi korenin, ki je posledica zastajajoče vode. Hoste presadimo na bolj primerna mesta, kjer je zemlja takšna, da zadržuje dovolj vlažnosti, voda pa ima možnost, da odteka. Na mestih z zastajajočo vodo lahko poskrbimo, da napravimo drenažo in se izognemo težavam propadajočih host zaradi gnilobe koreninskega sistema.
Tudi rjavi in ožgani listi so pogost problem pri hostah, ki so posajene na preveč osončenih mestih. Težavo odpravimo tako, da jih presadimo na bolj senčna mesta v našem vrtu.
Hoste so prava izbira za zasaditev senčnih kotičkov vrta, kjer druge rastline ne uspevajo. Zapolnijo prostor in ga olepšajo s svojo svežino in zelenjem.
Tina Juršič
